MEPUTSO: 70
Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 13.
LEPHEPHE LA BOBEDI (P2)
MEMORANTAMO
KAROLO YA A: PADI
POTŠIŠO 1
Araba potšišo ye TELELE GOBA ye KOPANA (Setsopolwa)
Mongwalelo ke tsela yeo mongwadi a dirišago polelo go tšweletša molaetša.Mongwalelo o arotšwe ka dikarolo tše pedi , e lego polelo le khuduego /atmosfere / moya.
Dintlha tšeo baithuti ba kago di tšweletša mabapi le setaele /mongwalelo
Kgetho ya mantšu
Mantšu a maleba a dirišitšwe mabakeng a maleba. Re bona go dirišitšwe lentšu la go swana le "...ge yena a re kgotho ya rena e swanetše go ya go feka ga mokgonyane." Lentšu le feka le šupa go diriša motho ngwana ka tsela ya thobalano lona le tliša phefolo. Re bona gape le dikafoko tša go swana le "...o wetšwe ke tšhwaane" seo se rago gore motho o be a dutše felo gotee a hlomola pelo ka go ipona phošo.
Tsopolo ya mantšu a ka Bibeleng
Mafoko a go swana le "Mmatshepho o tla emišetša mahlo a gagwe go bona fao tlhakodišo ya gagwe e tla tšwago ntshe." Mantšu a a boletšwe ge Mmatshepho a nagana fao a ka yago go nyaka ngwetši yeo e tlago go tlo belega kgoši.
Tšhomišo ya tshwantšhokgopolo
Padi ye e šišitše ka tshwantšhokgopolo. Mohlala,
Tshwantšhišo - Bophelo ke sephiri, go laetša gore ga go motho yo a tsebago tšeo di tlogo go mo hlagela letšatši le le latelago. Mantšu a a boletšwe nakong ya ge Mahlatsemang a boledišana le mosadi ge a goroga gae.
Tšhomišo ya diema
Tšona di dirišitšwe ka bothakga. Mohlala moanegwa o dirišitše seema se "tswalelabanneng ga e farelwe",seema se se šupa gore banna ga ba ke ba šitwa go rarolla ditaba. Eupša mo pading ye banna ba šitwa go tla ka tharollo mabapi le yo a tlilego go latela kgoši Ntweleng.
Poeletšo ya mebolelwana
E natifiša dikgopolo tše di tšwelelago. Mohlala mmolelwana wo o tšwelelago gantši ke "kgomo e tswaletšwe mphorogohlong wa dithaba e gana ge bašemane ba tšea mohlana wa yona ka lebaka la ge e hlaba". Mmolelwana wo o kwala nakong ya ge ditaba di palela banna kgorong go swana le nakong ya ge go sekwa molato wa monna yo a bego a tlišitše sello kgorong ya Mmatshepho fao a bego a lla ka gore morwa wa gagwe o mo amogile motse.
Poledišano magareng ga baanegwa
Yona e tšwelela gantši, e hlola gore dikgopolo le maikutlo a baanegwa a tšwelele thwii, le gona go dira mmadi gore a be le kganyogo ya go nyaka go bala go ya pele. Mehlala ya dipoledišano e tšwelela gantši fao baanegwa ba thulanago ka dikgopolo le dinakong tša ge go rerwa melato.
Dipotšišo tša go se nyake diphetolo
Tšona di ama maikutlo a babadi. Mohlala "...o bile o e lakaletša mahlatse? Babadi ba amega maikutlo ka gona ba ipotšiša gore motho a ka re a lobišitšwe a boya a lakaletša seo se mo lobišitšego mahlatse.
Mokgwa wa go anega
Mongwadi o thoma ditaba mafelelong a di feleletša ka go anega tlholego ya tšona. Re kopana le banna ba bolela ka yo e tlo bago kgoši, morago ba bolela ka ga go hloka thari ga Mmatshepho, morago re bona mongwadi a hlaloša tatelelano ya ditaba mo letlakaleng la 142.
Botelele bja ditemana le bja mafoko
Ke bjoo bo amogelegago. Bontši bja ditemana ga bo fete methaladi ye 15. Mafoko ke a makopana ka ge mo gontši go tšwelela dipoledišano magareng ga baanegwa.
Ka mongwalelo mongwadi o kgona go tšweletša khuduego yeo ka yona babadi ba e bago karolo ya sengwalo.Khuduego ye e laetša moya wo o fokago ka gare ga sengwalo.Ka khuduego babadi ba itswalanya le mongwadi.
GOBA
POTŠIŠO 2
SETSOPOLWA SA A:
Go tšewa sephetho mabapi le yo a tlogo eta setšhaba pele.
O bona a lebanwe ke setulo sa bogoši ka ge Mmatshepo a se na ngwana wa mošemane.
Ke thulano ya ka ntle.
Ka moka ba rata go ba dikgoši gomme se se tšweletšwa ke ditiro tša bona.
Seema se se gatelela kgethollo ka tsela ya go nyenyefatša basadi fela.
Moetapele o kgethwa ke kgoro e sego setšhaba/Bogoši bo a tswalelwa/Kgethollo ya basadi.
Moya wa go se amogele pušo ya mosadi.
Batho ba bona kgoši ya mosadi e le selo se sefsa seo badimo le Modimo ba ka se se amogelego/ Taba ya go bušwa ke mosadi ga e amogelege.
SETSOPOLWA SA B:
Mola monyanya o fetile, mongwadi o bolela ka tše di diregilego pele ga monyanya. Mohlala: Go ya go bolaya dinkwe le ditau gomme kgoši ya direlwa lethebo.
ii
Kgoši Dianthona ka gore Sefatamollo o re ga se a mo thikiša go lwela bogoši.
Kgoši Ntshwarele ka gore Sefatamollo o re o be a gana ka bogoši bjoo.
woo wa gagwe e be e le wa mohutamang ruri?
seo se mo tlabilego o tla se phetha a nnoši?
Mohlala o tee
Go gatelela kgopolo ye e tšweletšwago.
Ditaba ge di bolelwa ke beng ba tšona di lebane le therešo.
Gore re kgone go kwa ditaba ka bona le go kwešiša dimelo tša bona.
Le bona ke batho, ba se kgethollwe.
Seema ke polelo ya kgale e sego ya mehleng. Khuetša e lebane le maatlakgogedi gore seo se bolelwago se hlokomelwe / gatelelwe.
Ebile mahlatse gore morwediagwe a nyalelwe ka bogošing mo a bego a se a swanela. Ya ba gore ke mahlatse a mohuta mang ge morwedi yoo wa gagwe a belege ngwana wa lehwepe.
PALOMOKA YA KAROLO YA A:
KAROLO YA B: PAPADI/ TIRAGATŠO
POTŠIŠO 3
Molaetša ke seo mongwadi a ratago go se tšweletša sengwalweng sa gagwe. Mo papading ye maikemišetšo a mongwadi ke go tšweletša mathata a boetapele.Mongwadi o atlegile go tšweletša molaetša ka tsela ya maleba.
Mohlala:
Go dira dipeakanyo.
Ba lekgotlataolo la sekolo ba palelwa ke go beakanyetša mašeleng ka tshwanelo. Se se bonagala ge sekolo se hloka meetse le meago ya botshwelamare sebaka se telele. Tlhokego ya dilo tše e dira gore baithuti ba hloke kgotlelelo. Re bona ba ipelaetša ka tsela ya go ngwala mangwalo.
Ntlha ye e re ruta gore peakanyo ye botse e thibela / efoša mathata ao a ka tšwelelago kua pejana.
Go rulaganya mešomo ka tshwanelo.
Mo sekolong sa Phaswa barutiši ga ba tsebe seo ba swanetšego go se dira, le ka fao ba swanetšego go itshwara ka gona. Ga go makatše ge re bona maitshwaro a ba bantši ba bona e le ao a tšwilego tseleng. Go ya ka lengwalo la dingongorego re kwa baithuti ba re barutiši ga ba rute, ba ratana le baithuti, ba fa baithuti meputso ka hlogo. Tše ka moka di laetša gore mešomo ga se ya rulaganywa ka tshwanelo.
Go laola batho
Baetapele ba swanetše go ba le bokgoni bja go laola batho bao ba lego ka tlase ga bona. Gore se se phethegale moetapele o swanetše go ba mohlala wo mobotse. Namele ke moetapele wa setšhaba, mediro ya gagwe e dira gore baithuti ba mo tlwaele. Yena o ratana le basetsana mafelong o wela mathateng ge ditaba tša gagwe di tšwelela nyanyeng.
Tšhomišanommogo.
Ge o šoma le batho o swanetše go šoma ka potego. Mongwadi o tšweleditše Namele bjalo ka mohlala wo mobotse. Namele ga a na tšhomišano, re bona a swara makgotla a bohwirihwiri le baithuti. Mongwadi o phafoša baetapele ka batho ba go swana le Namele. Ka Mašutša le Mokhuša, mongwadi o re laetša gore ge batho ba botegelana ga go bothata bjo bo tlago go ba fenya.
Temošo mabapi le batho (maitshwaro)
Ge o le mošomong o swanetše go kgetha bagwera ba ditiro tše botse. Re bona Theepe a nyakile go ntšhwa tseleng ke Namele.
Maitshwaro a Tlhakolane a lemoša baetapele gore ge ba šoma le batho ba tsebe gore go na le batho bao ba šomelago nnete mabakeng ka moka gomme dikgopolo tša bao di hlokomellwe ka ge e le tša go agiša.
Tše ke tlhahlo fela, balekwa ba fiwe meputso ge ba ala molaetša wa papadi ye.
GOBA
POTŠIŠO 4
SETSOPOLWA SA A
Morena Theepe o rata basetsana ebile ke sebodu.
Morutiši Mphodi o na le lenyatšo / Ga a na tlhompho.
Morena Serepele ke setagwa ebile ga a itlhomphe.
Morena Namele ke sehwirihwiri, o a tšwafa ebile o ikgopolela a le noši
Ya sebjalebjale, Go bolelwa ka koloi, dišepini, metsoko ya go rekwa, barutiši, sekolo, Unisa le Thutamahlale. (E tee)
Ke kgopolo. Ke seo a se dirago. Se ka fetošwa mola ntlha e ema e le bjalo gomme e ka se fetolwe.
Thulano e lebane le maitshwaro a barutiši. Maitshwaro a barutiši ba, a kgopišitše baithuti gomme baithuti ba re barutiši ba ba kgopele tshwarelo gomme ba kgalwe, go sego bjalo ba role modiro, ge ba gana baithuti ba re ba tla itharollela bothata bjo.
Ba kgopetše tshwarelo, Namele yena a feleletša a šutišeditšwe sekolong se sengwe.
Taba ya gore le morutišigadi Mphodi o gona ditiragalong tše tša go se tsebalege ga barutiši, e laetša gore mongwadi ga a bontšhe kgethollo ya bong.
SETSOPOLWA SA B
Theepe, go ruta bana.
Badiidi ba mafelelo.
Ditaba tša sona di lebane le ka fao Theepe le Lefagwana ba thomilego tša marato le phihlelelo ya lenyalo la bona.
Ga di sepelelane le molokoloko wa ditiragalo tša go leka go šitiša tshepedišo ya merero ya sekolo.
Ga a na maitshwaro a mabotse
Motho wa go se tšhabe go tsena ditaba tšeo di sego tša mo lebana.
Ga a bolele le batho ka tlhompho
O na le bošemane bjo bontši, o letša melodi a na le batho ba bagolo ebile o kgoga lebake.
Ee, o atlegile ka gobane mošomo wa tšona ke go bontšha seo se swanetšego go dirwa ke moraloki.
Ga e na ditšhitišo.
Polelo ya baanegwa ga se ye telele go ka šitiša papalego.
PALOMOKA YA KAROLO YA B:
KAROLO YA C: KANEGELOKOPANA
TŠA LEFASE GA DI FELE
POTŠIŠO 5
Tshekatsheko ya thulaganyo ya kanegelokopana ya mmaMoraka.
Kalotaba ke matseno a sengwalo moo go tšweletšwago baanegwa ba bohlokwa, bothata, ditiragalo le tikologo. Ka mo kanegelokopaneng ye , go tšweleditšwe ngwetši ya mmaMoraka bjalo ka moanegwathwaadi, bothata bja gagwe bja go se itshware bjalo ka mosadi le tikologo ya sebjalebjale moo go na go le moo go nwewago mabjala a sekgowa.
b Tšwetšopele.
Mmele wa kanegelokopana o lebane le tšwetšopele ya ditiragalo moo go tšwelelago molokoloko wa dithulano.Ditiragalo tše, di tšwetša thulaganyo pele ebile di godiša maatlakgogedi. Ka mo kanegelokopaneng ye ngwetši ya mmaMoraka o be a ehlwa bjaleng , a feleletša a nyetšwe ke Moraka, a feleletša a utswitše thoto ya Moraka a nyamelela. Mafelelong a hlokofala.
c Sehloa
Mo ke mo bothata bo fihlilego ntlhorwaneng gomme bo nyaka tharollo.Ka mo kanegelokopaneng ye ditaba di fihlile sehloeng ge Ausi Mary a timeletše a utsweditše Moraka. Moraka o be a le kgakanegong a sa tsebe gore o tla mo hwetša kae gammogo le thoto ya gagwe.
Mafelelo a kanegelokopana ke mo go tšwelelago tlemollo ya lehuto, moo ditaba di ka boela sekeng goba mongwadi a ka ruma ka phego. Ka mo kanegelokopaneng mongwadi o rumile ka phego ka gore Ausi Mary o feleleditše a hlokofetše fela Moraka ga se a humane dithoto tše Ausi Mary a di utswitšego.
Tše ke tlhahlo fela, baithuti ba fiwe moputso ge ba dirišitše mohuta wo mongwe wa teori ya maleba tshekatshekong ya kanegelokopana ye
POTŠIŠO 6
SETSOPOLWA SA A
Ga a tshephagalele mosadi wa gagwe.
O na le mahlo a matelele.
Ga a kgone go rarolla mathata
Ke setagwa
Tše pedi
Ke moanegi / molaodiši.
Le ge o ka e buela leopeng magokobu a a go bona.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana. Mohlala:
Palesa a no ikhomolela a tlogele go hlwa a šetše monna morago.
Palesa a boledišane le Thabo ka kotsi ya go hlolwa ke marato a ka ntle.
Go dirišwa dilo tša sebjalebjale bjalo ka setšidifatši.
Bjala go nwewa di-cider.
Basadi le banna ba šoma dikolong bjalo ka barutiši.
Tše pedi fela
Mantšu a a ile a dira gore Palesa a hloke khutšo
SETSOPOLWA SA B
Molaotheo o fa batho ditokelo tša go ipelaetša ge ba sa kgotsofale.
Hlogo ya kanegelokopana ke kakaretšo ya diteng tša kanegelokopana ka ge Kgankga a feleleditše a bolailwe ka lebaka la ditiro tša gagwe.
Balekwa ba tla tšweletša dikarabo tša go fapana.
Mohlala:
Motho a ithute go bala maikutlo a batheeletši ba gagwe pele a ka bolela.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Baithuti ba swanelwa ke go tšweletša dingongorego tša bona ka ge re phela ka nako ya tokologo.
Baithuti ge ba na le dingongorego ba swanetše go latela tsela ya maleba ya go rarolla mathata , go feta go gwanta.
Ba fe - ba botše.
Kgogo e netšwe ke pula - o be a tšhogile.
Taba ya gore pelo ya Motangtang e be e kiba go feta makga a lekgolo ka motsotso o tee e le go laetša ka moo Motangtang a bego a tšhogile ka gona e bontšha pheteletšo.
Ba go hloka maitshwaro, ba go hloka tlhompho.
Moya wa ntwa , wa lenyatšo le pefelo.
Baithuti ba tsene ka kantorong ya barutiši ka koša ba sa laolege.
PALOMOKA YA KAROLO YA C:
GOBA
KAROLO YA D: THETO: DIRETO TŠA SESOTHO SA LEBOA
POTŠIŠO 7
Se bolela ka mosadi wa go se botege /Mosadi wa go thaba fela ge monna a mo fa ditseka ge di fela o a hlanama.
O šomitše lekgowa go swantšha goba go tšweletša motho wa go huma/wa go ba le sa gagwe gomme a se na taba le mongditseka.
i O kuka nko ii O kuka magetla.
ii Manongonongo - dilo tša maemo a godimo tša theko ya godimo.
iii Ntsho ya mathudi - morogo wa mokhuša.
Thetokgwabo. Moreti o ngongorega ka maitshwaro a lekgarebe le.O ntšha maikutlo a go gwaba.
Le ge ke ratharatha bjalo ka thaga - go bapetšwa go ratharatha le go lla ga thaga.
Balekwa ba tla ntšha maikutlo a go fapana.
Mohlala:
Ga go botse go rata ditseka tša motho go feta yena.
Motho ge a re o a go rata, o swanetše go go direla tšohle.
GOBA
POTŠIŠO 8
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana. Mohlala:
Moreti o tšweletša kotsi ya diokobatši/ lebake/ bjalwa.
Babadi ba lemošwa ka dilo tše mpe tše diokobatši di di dirago mebeleng le maphelong a bona.
Leswao la potšišo le gatelela kgopolo ka maikemišetšo a go goga šedi
Mohlala: Go gatelelwa kotsi ya diokobatši le bošula bjo di bo tlišago.
Mongwadi o dirišitše papetšo go tšweletša tshwantšhokgopolo. O bapeditše mosadi yo mahube, tsheola, le mollo.
Maikutlo a mabapi le maitshwaro a mabe, a go sola dilo tše mpe tšeo batho ba di dirago ge ba le ka fase ga taolo ya diokobatši.
Ke go bitše mang wena.
Ke le morwalo
Ke se motho
Se šoma go laetša gore kgopolo ye e tšweletšego mothalothetong e felelela mothalothetong wa go latela.
GOBA
POTŠIŠO 9
Thetosello
Moreti o llela moretwa.
Bagaditšong - bao ba mo hloilego/hlakišago
Otlologela - go sepela gohle/re fihla mo re ratago.
Balekwa ba tla tšweletša dikgopolo tša go fapana.
Mohlala:
Ee, ka ge ba ikgethetše go šomela setšhaba/ naga
Papalontšu/ phane e na le maatlakgogedi goba go goga šedi mabapi le moretwa.
O rotogetše eng wa phatša maru?/O theogetše eng wa fatelwa
Go goga šedi mabapi le moretwa.
Wa gago moya o phele ka go sa felego./Moya o tšea sebopego sa motho.
Maikutlo a tebogo.Go mo leboga ka mediro ye mebotse ya go tliša tokologo.
GOBA
POTŠIŠO 10
Go bolela nnete go a thuša ebile go a phološa..
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana.
Mohlala: Go bolela nnete mabakeng a mangwe go ka go tsentšha mathateng.
Kgolegong moo bao ba bonwego molato ba lahlelwago gona.
Se na le ditematheto tše tharo gomme tematheto ye nngwe le ye nngwe e na le methalotheto ye mene.
O" O tšweletša mošito.
Go lahlelwa./ Go wela kgole ka moleteng goba legageng.
Go otlwa sebakeng sa bagwera./ Go tšwa sehlabelo.
Go fediša.
Di bololle/o a bololle/
PALOMOKA YA KAROLO YA D:
PALOMOKA YA TLHAHLOBO:
RUBRIKI YA GO SWAYA POTŠIŠO TŠE TELELE
Hlokomela phapano meputsong ye e abelwago diteng, tlhamego le polelo
DIKHOUTO LE KABO YA MEPUTSO.
Diteng [25]
Tlhathollo ya sererwa. Botebo bja ngangišano, phahlelo le kwešišo ya mošomo wo o lebeletšwego.
Kabo ya meputso
Sebopego le polelo 
Sebopego, kelelo ya dikgopolo le tlhagišo.
Polelo, segalo le setaele tše di dirišitšwego taodišong.
Bokgoni bjo bo botse go fetiša.
meputso
Tlhathollo ye e tebilego ya sererwa, dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka botlalo.
Karabo e botse go fetiša (90+: karabo e botse go fetiša).
Dikahlaahlo tša go fapana di hlatselwa go tšwa sengwalweng.
Kwešišo e botse go fetiša ya mohutangwalo le sengwalo
Bokgoni bjo bo botse go fetiša
meputso
Sebopego sa go logagana.
Matseno le thumo tše di nepagetšego.
Dikahlaahlo tše di hlamegilego tša go godišwa ka tsela ye e hlakilego.
Polelo, segalo le setaele tše di kwagalago tša go kgahliša gape tše di nepagetšego
Bokgoni bjo bo botse kudukudu.
½ - 19 ½
meputso
Tlhathollo ya sererwa ke ya bokgoni bjo bo botse kudukudu. Dintlha ka moka tša sererwa di šomišitšwe ka tshwanelo.
Karabo e na le dintlha ka moka..
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, di thekgwa gabotse go tšwa sengwalong.
Kwešišo e botse kudu ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bjo bo botse kudukudu
- 7½
meputso
Taodišo ya go hlamega gabotse.
Matseno le thumo tše di lokilego.
Dikaahlaahlo le tsela ya go ahlaahla ye go lego bonolo go e latela..
Polelo. segalo le setaele tše di nepagetšego tša go go swanela morero.
Tlhagišo ye maleba.
Bokgoni bjo bo botse kudu.
meputso
O laetša kwešišo ebile o hlathollotše sererwa gabotse kudu.
Karabo e na le dintlha tša go lekanela.
Dikahlaahlo tša go kwagala di filwe, fela ga se tša fahlelelwa ka moka ka mo go swanetšego.
Go na le bohlatse bja kwešišo ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bjo bo botse kudu
- 6 ½
meputso
Sebopego sa go hlaka le kelelo e botse.
Matseno, thumo le tše dingwe tša ditemana di beakantšwe ka go logagana.
Kelelo ya dikahlaahlo e ka latelelega.
Ka bontši polelo, segalo le setaele ke tše di nepagetšego.
Bokgoni bja go kgotsofatša.
½ - 14 ½
meputso
Tlhathollo ya sererwa ke ya magareng fela dintlha ga se tša šomišwa ka moka ka botlalo.
Dintlha tše dingwe tše di botse di thekga sererwa.
Dikahlaahlo tše dingwe di a hlatselwa le ge bohlatse bo sa kgotsofatše.
Kwešišo ya motheo ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bja go kgotsofatša
- 5 ½
meputso
Ponagalo e nyenyane ya sebopego.
Taodišo e hloka sebopego sa maleba sa go elela dikgopolo le go logagana.
Diphošwana tše mmalwa tša polelo, ka bontši segalo le setaele ke tša maleba. Tlhamo ya ditemana e nepagetše
Bokgoni bja go lekanela.
meputso
Ke tša mehleng kudu, teko ya go se kgotsofatše ya go leka go araba dipotšišo.
Botebo bjo bo nnyane bja kwešišo phetolong ya sererwa.
Dikahlaahlo ga di kgotsofatše ebile di fahlelwa gannyane go tšwa sengwalong.
Baithuti ga se ba kwešiša mohutangwalo le sengwalo ka botlalo.
Bokgoni bja go lekanela
- 4 ½
meputso
Sebopego sa laetša boipeakanyetšo bja go fošagala.
Dikaahlaahlo tša go se kwešišagale.
Ponagalo ya diphošo mo polelong. Segalo le setaele ga se di nepagale go ya le morero wa go ngwalela dithuto.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Bokgoni bja go išega.
½ - 9 ½
meputso
Kwešišo ya go fokola ya sererwa.
Dikarabo di a ipošeletša , nako ye nngwe di tšwele tseleng.
Dikahlaahlo ga se tša go tsenelela, tlhathollo e fošagetše / Dikahlaahlo ga di thekgwe go tšwa sengwalong.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bja go išega.
meputso
- 3 ½
Tšweletšo ya bošaedi le tlhokego ya peakanyo ya sebopego e palediša kelelo ya dikahlaahlo.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego di sira mošomo wo go ba wo o sa atlegego. Segalo le setaele ga se tša lebana le morero wa dingwalwa tša thuto.
Tlhamo ya ditemana e fošagetše.
Bokgoni bja go hlaelela.
- 7 meputso
Go gongwe dikarabo di nyalelana le sererwa fela go boima go latela dikahlaahlo goba di tšwele tseleng ka bontši.
Teko ya go fokola ya go araba dipotšišo.Dintlha tše nnyane tša maleba ga se tša fahlelwa go tšwa go sengwalo.
Kwešišo ya go fokola ya mohutangwalo le sengwalo.
Bokgoni bja go hlaelela
- 2 ½
meputso
Go boima go lemoga hlogo ye go rerwago ka yona.
Ga go taetšo ya sebopego ye e beakantšwego goba sa go kwešišega.
Polelo e fošagetše, setaele le segalo ga se tša maleba.
Ga go ditemana tše di logaganego.
